torek, 26. januar 2010

Beli gaber nadaljevanje




Po premoru in iskanju najboljših rešitev, je vendarle stekla nova faza. Odločil sem se za bolj obsežno odstranitev nekaterih dosedanjih vej, ki mi niso ponujale nobene pametne rešitve, problem je bil v tem, da je bilo preprosto preveč vej, ki so izhajale iz enega mesta in tega posledično prevelik obseg drevesa v sredinskem delu kjer naj bi se deblo začelo ožati proti vrhu. Odločil sem se nekako v stilu dveh vrhov, sredinski del spremeniti v nekakšen džin, s tem bo drevo pridobilo nekaj več gibanja. Upam, da bojo na pomlad pognale nove veje na bolj primernih mestih. Drevo je bilo prejšnjo sezono kar dobro gnojeno, tako, da bi se moglo dobro odzvati. Mrtvega lesa bo sicer kar precej, kar za listavce ni ravno običajno, ampak v vsakem primeru bi na sredini ostala precejšnja rana. Nebarij je kar zanimiv, le na zadnji strani bo treba odstraniti precej debelo korenino, kar bo prišlo na vrsto kasneje, da se ne bi nabralo preveč posegov na kupu, kar za drevo vsekakor ni dobro. Ob tem je nastala tudi skica drevesa kako naj bi vse skupaj izgledalo v prihodnosti.

sobota, 16. januar 2010

Zimsko razlistanje



Končno čas za malo akcije! Beli gaber moja priljubljena vrsta domačega listavca, trpežen, listi ravno pravšnje velikosti, lepo odganja iz starega lesa, gladko lubje, ki mi je na tej vrsti sicer najmanj všeč, ampak idealna vrsta za izdelavo bonsaja srednje velikosti. Najprej sva se samo gledala, pa nisem videl dosti, zato bo potrebno najprej odstraniti listje iz prejšnje sezone. Na prvi pogled nič posebnega, razporejenost vej nič kaj obetavna. Po dveh letih v trening posodi bo mogoče čas za kakšen drastični rez, bomo videli, sicer bo to tako ali drugače še en tek na dolge proge. Tako gre to pač pri listavcih. Čakanje ni ravno vrlina današnjega časa, je pa dober trening, da te prehitro ne odnese bilo kam iz optimalne smeri. Torej zlahka.

nedelja, 03. januar 2010

Razgled


Snežnik v zimskem soncu

Danes sem si privoščil kratek popoldanski izlet na Stari tabor(603), med Lokvijo in Povirjem. Po delavnih praznikih sem si lahko končno malo napolnil baterije, svež zrak, sonce, na vrhu pa lep razgled na bližnje in daljne vršace. Ob umitem nebu je pogled segal celo do Triglava. Stari tabor je privlačil že staroverce s svojo energijsko točko, privlači pa tudi danes, katoličani so si letos na njem postavili celo jaslice. Dobro, da so pustili dovolj prostora tudi za ˝drugačne˝ častilce Narave. Pomembno je, da energija ostaja, razna obeležja pa pač pridejo in grejo. Upam, da se nekega dne ne bo kdo spomnil in okoli postavil zidu z vrati na ključavnico, ter notri spuščal samo posvečene pa kdorkoli to že bojo.

5*06


To ni nova verzija Šterkovega filma, toliko časa sem namreč porabil za izdelovanje podstavka za suiseki. Pa je prišel na vrsto kamen z iste plaže kot moj prvi poskus, V drugo naj bi šlo lažje, pa sem vseeno staknil celo žulj na prstu, kriv je nov nož za rezljanje, ki mu nisem uspel še izdelati ročaja, ampak saj bo. Po delavnih praznikih sem rabil nekaj odklopa, če mi že vreme ne gre na roko.
Ta kamen mi je posebej všeč, spominja me na kak gorski slap, mogočno in pomirjujoče hkrati. Vse je stvar perspektive, cela gora v samo šestih centimetrih višine, skupaj z podstavkom. V Naravi je vse polno skritih namigov o prepletajočih se dimenzijah naše stvarnosti, samo malo se je potrebno premakniti.