Bor

Ni lepšega kot sedeti pod veličastnim drevesom in zreti v njegovo krošnjo in opazovati kako svetloba prodira skozi njegove veje, vse do mene. Hrapavo deblo, ki se z vejami razširja na vse strani vse do nežnih iglic. Ja drevesa imajo poseben čar, čeprav so lahko tako majhna, da pod njihovo krošnjo vtakneš samo svojo glavo in mali fotkič, a imajo v sebi nekaj velikega. Rad sem del nekaj večjega, nekaj kar se ne da opisati, povedati, moraš se pač  prepustiti svojim občutkom. Nadaljevanje sledi iz kakega drugega zornega kota.

Še nekaj fotk

Šola

Končno čas za nekaj prave akcije! Učimo se vse življenje, korak za korakom, počasi kot se za bonsajizem spodobi. Vikend paket šole Progetto Futuro je potekal v prijetnem vzdušju. Raje se je zopet izkazal kot odličen gostitelj, tako, da smo se lahko do potankosti predali delu na bodočih bonsajih. Ivo in Mauro sta dala vse od sebe, skratka ena sama uživancija. Čeprav sem zadnje čase izgubil malo pristne volje za nadaljno bonsajsko pot, je prišel pospešek ravno v pravšnjem času. Sicer stara modrost pravi, da ko nekaj zares potrebuješ tudi pride. Delal sem na japonskem črnem boru (kuromatso) manjše dimenzije. Klasična japonska priprava materijala je bila dobra podlaga za naslednji korak, prvo konkretno stiliziranje. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, sedaj bo sledilo počasno piljenje bodoče forme.