Rdeči bor

Rdeči bor, pinus sylvestris, drevo iz drevesnice, namenjeno za na vrt, oblikovan v obliki krogle. Ko sem ga našel v vrtnem centru, je bil v obupnem stanju, za presadit, podhranjen in že nekaj časa nevzdrževan. Ko sem prodajalca soočil z dejstvi in mu je takoj občutno padla cena, sem ga odnesel domov. Sledila je uspešna rehabilitacija, nato sem ga presadil, po parih letih krajšanja vej, je tako prišlo na vrsto prvo oblikovanje.

Beli gaber drugič

Še en beli gaber iz moje zbirke, za kakšno stopnjo bliže bonsaju kot prejšnji. Veje so sedaj s pomočjo žice  v glavnem na poziciji in dobro razvite, razen dveh na zadnji strani, ki sta bili razviti naknadno in jima manjka še nekaj zrelosti. Poiskati bo treba kakšno bolj primerno posodo in ga posaditi vanjo pod malo drugačnim kotom, največji problem bo pa nižanje koreninske grude, ker je sedaj posajen previsoko in vse skupaj ne deluje ravno najbolje.

pred obdelavo

po obdelavi

Beli gaber

Beli gaber se počasi približuje bolj definirani obliki, veje so bolj ali manj na svojem mestu, manjka še fina ramifikacija in še razvejanje krošnje na desnem vrhu, to bom poskušal doseči letos poleti. Potem pa naslednje leto verjetno v prvo bonsaj posodo.

pred obdelavo

po obdelavi

Veterni

Spodoben Kraški bonsajist mora imeti v svoji zbirki bonsajev, vsaj en primerek oblikovan v veternem slogu. Za povrh vsega je v tem primeru še ruj, ki je nekako zaščitni znak Krasa, pa še kakšen Kosovelov bor ter mogoče trta refoška, murva, nazadnje tudi sivka in še kakšna rastlina, ki smo jo v zgodovini posvojili, bi se lahko znašla v tem kontekstu. Tale moj ruj je že od vsega začetka usodno zaznamovan prav z elementom vetra, ko sem ga namreč našel je imel tudi na levi strani lepo živo veno, ki je napajala zanimivo vejo uporabno za oblikovanje v bonsaj. Pa je burja vzela vajeti v svoje roke in nanj podrla bližnji borovec in razklala ter poškodovala vejo. Ruj sem potem spomladi vseeno izkopal, saj je imel na desni strani še manjšo vejico, iz katere sem potem oblikoval današnjo strukturo. Poškodovana veja je sicer nekaj časa še vegetirala in pognala celo nove brste, a je kot se je pozneje izkazalo, vendarle na mojo veliko žalost vzela slovo. Nekaj let je potem nemoteno rastel naprej, brez prave ideje o njegovi nadalnji usodi. Med tem se je desni poganjek lepo debelil in čeprav bo potreboval še kar

pred obdelavo

po obdelavi

Dodaj napis

nekaj časa, je končno padla uporabna ideja o njegovi nadalnji usodi. Škoda je le ker je del žive vene tudi na desni strani odmrl in potem z prve strani izgleda kot tanuki, pa sem tudi zgornjo vejo, iz katere bo nastal vrh, nekako vkomponiral v staro deblo v tem stilu.
Sledilo je najprej čiščenje suhega lesa. Sredica na levem deblu je že napol sprhnela in nakazala se je zanimiva struktura votlega debla, vseeno mi je obdelava vsega suhega lesa vzela kar dober dan dela. Delo je potekalo v začetku najprej z raznimi rezkarji in na koncu še ročno, za čim bolj naraven izgled, čisto za konec še obdelava z ognjem in brušenje z žično krtačo. Zunanjo sivkasto patino mu bo dalo še sonce, najprej bom pa še notranjost temeljito zaščitil z tekočino za jine in seveda potem tudi zunanjost.
Oblikovanje vej je šlo kar dobro od rok, previdno z starimi deli, na srečo brez "krkov" in osnova nadalnjega razvoja drevesa je postavljena. Nekako v slogu vetrni in pol kaskada, tudi posoda bi bila lahko za pol kaskade ali kaj bolj nekovencijonalnega, beri odbitega.

Ruj

Eden mojih najboljših rujev, vsaj po neverjetnem deblu sodeč. Takoj bi krhke in težko upogljive veje zamenjal za bilokaterega iglavca in iz njega naredil topshit bonsaj, ampak potem bi bilo seveda prelahko, tako pa porabiš pol dneva za upognit tistih par vej in nikoli točno ne veš ali je samo rahlo počila skorja ali se je usodno zlomila veja in ni poti nazaj. Najbolj problematične so nekaj let stare veje, te se zelo hitro zlomijo, še posebej, če so poškodovane od toče ali česa podobnega. Ruj je zelo primerna vrsta za trenirat koncentracijo in debelit živce, čisti zen. Tako vejo najlažje in najbolj sigurno zviješ tik ob deblu ali kjer izrašča iz debelejše veje in seveda do dveh let stari poganjki, vse kar je vmes je misija nemogoče. To se potem pozna pri oblikovanju celotne podobe, če rezultat ni spodoben, je bolje porezat vse na nulo in začeti z novimi poganjki, kar traja veliko dlje so pa rezultati ponavadi boljši, če seveda poženejo nove veje na pravih mestih. Par krkov je bilo slišati, obračun pa bo sledil ob koncu leta, to je plan A, če se ne izide pa seveda naslednje leto plan B.

pred obdelavo

izbira uporabnih vej

po obdelavi

Še ena rešelka

Še en deževen dan in še ena rešelka, če se bo nadaljevalo tako usrano vreme še naprej, mi bo mogoče celo uspelo zrihtat vse bonsaje, ki potrpežljivo čakajo na naslednjo fazo v razvoju. Lepotica polna presenečenj že od samega začetka. Že na ogledu mi je padlo v oko zanimivo napol votlo, od mravelj in ostalih insektov zglodano deblo. Pri izkopu prvo presenečenje nanavadno masiven spodnji del debla, razen ene konkretne korenine, drugih nikjer, panika, a se bo sploh prijela? Pa ji je uspelo, pa z vsemi vejami skupaj, ker jih ob izkopu nisem niti tikal. Čez tri leta prvo presajanje, novih korenin v izobilju, medtem je nekje pod deblom na zadnji strani, pognala celo skalna krhlika, ki sem jo odstranil, pa je znova od nekod pognala in bo sedaj kar ostala, že ko je tako trmasta. Samo napeljati jo moran nekam, da se jo bo videlo, tudi s prve strani. Med tem je lani preživela kar resen napad uši, ki so jih gor znosile mravlje nastanjene v deblu. Ob čiščenju debla so prišli na plan še nekateri drugi zajedalci in upam, da sem z njimi opravil, ko se bo na obzorju pojavilo vsaj nekaj lepih dni brez dežja, bom suhi les zaščitil še z tekočino za jine. Še nekaj osnovnega žičenja primarnih vej, za katere sem prvič uporabil navadno aluminijasto žico in se celo bolje obnese kot običajna eloksirana, ker je bolj trša in bolje drži formo pa še na sivem lubju je skoraj nemoteča in pripravljeni smo na novo rastno sezono. Ko se bo deblo nad suhim delom in primarne veje še malo odebelile bo sledilo krajšanje primarnih vej in izgradnja nadaljne strukture.

pred obdelavo

po obdelavi

uporabljena  aluminijasta žica od električnega vodnika

Rešelka naslednji dan

Nov dan, nov pogled. Spremenjen suhi les, še malo bolj sfriziran. Pa še skica za naprej se je našla, nato bosta pa čas in drevo povedala svoje.

Rešelka

Mrzel in deževen dan je kot nalašč za delo pod streho. Na vrsto je prišla rešelka, ki sem jo izkopal pred tremi leti. Precej star primerek, naglodan od mravelj in ostalih insektov, z delno votlim deblom v katerem je zastajala voda in vse kar je padlo noter. Najprej je bilo na vrsti čiščenje in iskanje prve strani. Že v začetku ni odgnala  kdovekaj novih vej in izbira je bila omejena. Sledilo je delo na suhem lesu, bolj grobo čiščenje trhlih predelov, bolj precizno še sledi, zgornji jin bom še znižal, da se ne bo prekrival z vejo. Na pomlad gre verjetno v prvo bonsaj posodo, vekakor rabi novo, ker je lesen zaboj že pošteno nagnit in je svojo vlogo že opravil. Na koncu je votlo deblo dobilo še odtok, da bo voda lahko odtekala. Sledilo je še osnovno oblikovanje vej, pozicijoniranje samo osnovne strukture. Veje so še dosti pretanke in se morajo še precej odebeliti, zato skoraj niso bile nič skrajšane in bojo prosto rastle še nekaj sezon, ja bolj dolgo bo vse skupaj trajalo, ampak to je edini način, da se pride do prepričljive strukture drevesa. Prvo stan bo bolj natančno dobila ob presajanju, odvisno od tega kaj se skriva pod substratom.

pred obdelavo

po obdelavi

detalj kačja ali zmajeva glava ? bo treba jin predelat v krono

 

Predavanje

Prejšnji torek sem za člane društva Vezi, pripravil predavanje o bonsajih in stvareh, ki so z njimi povezane. Malo zgodovine, nekaj o ostalih hortikulturnih praksah z dalnjega vzhoda, par praktičnih prikazov dela z drevesi, podkrepljeno z enim kupom fotk in urica pa pol je minila kot za stavo. Na ogled sem postavil štiri drevesa, par spremljevalnih  rastlin, suiseki, figurico in predstavil osnovno orodje, ki ga uporabljam pri delu. Občinstvo je bilo navdušeno in moj trud je bil poplačan z zadovoljnimi obrazi. A ja, pa že dolgo se nisem videl na kaki fotki, tako, da vsaj vidim kako zgledam v digitalnem zapisu. Hvala Ani in fotografinji, ki noče biti imenovana, za sodelovanje in fotografije.