petek, 15. marec 2013

Malo drugačen brin

pred oblikovanjem
prva stran prva verzija

prednja stran druga verzija najbolj verjetno bo ta tudi ostala


zadnja stran je trenutno še bolj uboga z zelenjem

Včasih se v kakšni drevesnici najde materijal, ki ga nihče noče, pa leži osamljen in pozabljen tam v kakšnem kotu. Čudno zavito deblo, polomljene veje, malo že shiran, ker bi ga morali že zdavnaj vsaj malo pognojiti, če ne celo presaditi v bolj primreren substrat, skratka, takšnega grma si nihče ne želi na svojem vrtu. Ampak videz lahko pogosto vara. Priznam tudi sam sem nekoliko okleval, na listku je pisalo, da je to: juniperus x media plumosa aurea-variegata, se pravi križanec med vsemi mogočimi vrstami brinov, dokaj nenavaden materijal iz katerega bi se dalo vzgojiti dostojen bonsaj. Nenazadnje, zakaj pa ne, pa tudi, če z svojimi zlato bledimi lisami po lepi zeleni vegetaciji ne deluje ravno naravno. Pa sem ga doma lepo nahranil, potem so ga napadle še pršice, pa mi ga je uspelo pozdraviti. Naslednjo pomlad ga je čakalo presajanje in konec leta je že pričakal v polni formi. Prišel je čas za prvo oblikovanje. Najtrši oreh je bil krivljenje debla in dveh spodnjih vej, pa mi jih je nekako uspelo spraviti na mesto, kjer morajo biti. Ožičil in definiral sem še vse druge  veje, ki so pomembne za osnovno obliko, z bolj detaljnim žičenjem se bom ukvarjal pa v prihodnosti. Prve strani nima še natančno določene, je pa v krogu 15 stopinj. Eno vejo sem pustil za rezervo, če gre slučajno kaj narobe.

četrtek, 14. marec 2013

Kišta

Kište (zaboji) so narejeni in sedaj čakamo samo še ugodno vreme, a glej ga vraga, danes zopet ohladitev in burja z seboj nosi celo sneg.

sobota, 09. marec 2013

Ruj nadaljevanje


Še en megleno-deževen dan, vlaga leze od vsepovsod. Dobra stran tega je, da so veje na ruju bolj elastične, vseeno previdnost pri tej vrsti ni nikoli odveč, ko namreč poči se veja zlomi in nobenih predhodnih znakov ni, tako, da nikoli točno ne veš do kje lahko greš. In smo šli, davek je plačala le ena manjša vejica, ena rahlo počena, končni obračun-odlično. Drevo je na grobo oblikovano, nastal je nekakšen literati z podmladkom, ki mora še zrasti, odprti sta tako vsaj dve možnosti za nadalnji razvoj.

četrtek, 07. marec 2013

Suhi les







Deževje je dodobra namočilo vse, tudi mrtev les na ruju. Danes  sem ga spravil pod kap in se lotil dela. Najprej sem očistil vrhnjo plast, ki je bila že lepo preperela, spodaj se je začela kazati lepa rumenkasta črnjava, nato sem jo z orodjem, ki sem ga sam prav za ta namen izdelal, še lepo oblikoval. Na koncu je sledilo še malo ščetkanja. Nastal je en kup ostružkov ter praha in dan je bil okoli. Orodje je lepo prestalo testiranje, sledi še oblikovanje vej, potem pa bo sonce poskrbelo, da bo nastala na lesu sivkasta patina, ki jo bom kasneje še zaščitil z tekočino za jine.

sreda, 06. marec 2013

ponedeljek, 25. februar 2013

Hrast

Hrast naslikan na roko, po starem, po fotografski predlogi z neta, nekje z Angleškega podeželja. Da ni vse tako belo pod snegom, da bo prehod v pomlad lažji... Tako približno naj bi zgledali listavci kot bonsaj.

sreda, 20. februar 2013

Rdeči bor

iskanje prve strani
razcepljeno deblo
mesto začetnega razcepa

navijanje rafije

rafija detalj
začetek razcepa


končano žičenje in pozicijoniranje strukture


možen bodoči naklon
Moj edini rdeči bor, na Krasu jih večinoma ni, le tu pa tam se kakšen najde in tako se je tudi moj primerek. Kraška apnenčasta podlaga rdečemu boru ne ustreza, nekaj časa sicer vztraja a večinoma potegne krajši konec. Ko so gradili avtocesto, so ponekod navozili tudi neavtohtono zemljo flišnega porekla. Nato so se gor sami zasejali rdeči bori in eden od njih, ki je rastel v odtočnem kanalu, je leta 2007 našel pot v moj vrt. Dolgo časa sem tuhtal kaj bi iz njega sploh lahko nastalo, med tem sem ga obrezoval, da se je malo zgostil in gnojil, da se je kar solidno odebelil. Ker je bil premalo raven za pokončni slog in premalo kriv za kaj bolj neformalnega, se mi je porodila ideja, da bi ga lahko razcepil in imel dve debli. Na spodnjih vejah je bila zelena masa kar daleč od debla, nekako mi jo je uspelo približati, mogoče bom katero v prihodnosti tudi odstranil in bo bolj podoben klasičnemu stilu literati. Sedaj bo v kontroliranem okolju preživel do pomladi.