Dež

Tole zimsko deževje mi že počasi preseda. Med prebiranjem haikujev Japonskega mojstra, sem naletel na podoben občutek. Mojster pravi nekako takole:

zimska nevihta
tudi opica
potrebuje dežni plašč

Basho

Seveda obstaja za vsak problem tudi rešitev in že ko govorimo o Japonski, pride prav tudi zgornja knjiga. Kot pravem Kraševcu bi mi seveda najbolj prišla prav pardnevna kombinacija sonca in burje.

Pandora bonsaj

Šel sem gledat film Avatar. Predvsem me je zanimalo kako je narejena grafika ne toliko zgodba sama. Moja pričakovanja so se več kot uresničila. To je v bistvu film o drevesih, okoli katerih se vse vrti. Ljudje smo zopet potegnili ta kratko, kar je tudi prav. Nima nobenega smisla, da ob silnem tehnološkem napredku, ne razvijamo tudi duhovne sfere. Žalostno, tudi, če nam bo nekoč mogoče uspelo prilesti na kak drugi planet, bomo še vedno ostali živali. V bistvu nam niti ni potrebno nikamor lesti, samo okoli sebe je potrebno pogledati pa je slika ista. Smo na dobri poti k samoizbrisu. Dobro je edino to, da se neko ravnovesje prej ali slej vzpostavi, z nami ali brez.
Da se vrnem k čudoviti naravi na Pandori, vsaka čast grafičarjem, inspirativno, čeprav sem neko podobno idejo dobil tudi sam, že pred časom, seveda v povezavi z bonsaji. Konec koncev za ustvarjanje novih svetov moraš nekje navdih tudi dobiti.

Suiseki

Letos sem iz Grčije prinesel par zanimivih kamnov. Nekaj časa so se valjali po hiši in potem sem se odločil, da jim naredim podstavke ali dai po japonsko, da bo vse skupaj zaokrožena zgodba. Vmes je sledilo še čiščenje kamnov in iskanje primernega lesa. Zima je kot nalašč za take podvige, med drugim ugotoviš tudi, če ti naprimer kako orodje manjka. Izdelava prvega daija je vsekakor naporna saj ni pravega občutka za rezljanje tako majhnega koščka lesa. Na koncu je sledilo še oljenje lesa tako, da je cel postopek ekološko osveščen. Z izdelkom sem kar zadovoljen, ko bom še malo izpilil tehniko bo pa še boljše, se že veselim novih poskusov. Vse skupaj je visoko 6cm, široko pa 7cm, podstavek je narejen iz lesa avstralskega hrasta, ki mi je ostal od parketa, po sedmmih letih baje vse prav pride, skoraj vse.

Plazeči brin

Pred dnevi sem pospravil moje bonsaje na zimsko spanje, ravno pravi čas, včeraj in danes je že prav stisnilo. Eden zadnjih, ki sem se jih letos lotil je plazeči brin. Kupljen kot navadna sadika v drevesnici, posajen v lonec skupaj z suhim deblom navadnega brina. Po dveh letih je prišel čas za naslednjo obdelavo, živi del sem pripokal na suhi les, sledilo je ovijanje z rafijo in žičenje ter postavljanje v novo obliko. Sedaj bo počival notri do pomladi, da si opomore.

Danes

Danes je prvi dan na mojem blogu. To je poskusna objava, da vidim kako dela.