Ruj in voda

Končno mi je uspelo spraviti moje bonsaje in vrt malo u red, vsaj večino. Nekaj utrinkov med dvema plohama, prva celo z nekaj toče, a je mreža opravila svoje delo in vse se je dobro končalo.

Razstava v Trstu

Priprave v polnem teku. Ena od verzij plakata.

Večerno zalivanje

Včasih zmanjka časa za zalivanje, ko je še svetlo in se opravilo zavleče v temo. Dnevi so že veliko krajši, dolgo sušno poletje pa kar vztraja. Vztrajam tudi sam z bonsaji, na srečo je vode še nekaj na zalogi. Prav bi prišel en lep deževen dan, tako za malo presekati vsakdanjo zalivalsko rutino.

Fuyu no hana

Minulo nedeljo sem se udeležil razstave bonsajev v  Rosazzu, v bližini Manzana. Dan je bil sicer turobno deževen in temu primeren je bil tudi obisk v sicer prelepem okolju nekdanjega samostana, postavljenem na gričku, obkrožen z vinogradi. A pravih bonsajistov ne motijo preveč vremenske nevšečnosti, kajti naša majhna drevesca so bila postavljena na ogled med debelimi zidovi samostana. Organizatorji so se potrudili in pripravili simpatično razstavo. Manjkali niso niti vztrajni trgovci z raznimi bonsajističnimi potrebščinami. Lahko smo si ogledali demonstracijo in pokramljali z starimi bonsajističnimi kolegi. Poleg razstave sem se udeležil tudi delavnice sumi-e, japonskega umetnika.
Mojster Koike Shozo nam je pripravil intenzivno dvourno lekcijo iz priznane veščine in domov smo odšli z novim znanjem.

Voščilo

Želim Vam vesele praznike in veselo bonsajistično novo leto!

Veseli december

Decembra bonsajisti počasi zaključujemo dela na bonsajih in jih počasi pripravljamo na zimo, zato je sedaj čas za poslednje akcije. Na povabilo moje sošolke iz srednje šole, ki je sedaj voditeljica knjižnice Srečka Kosovela v Sežani, Magdalene Svetina Terčon, sem v začetku decembra pripravil srečanje v okviru literarnih čajank. V prvem planu so tako bili bonsaji in poezija. Izbral sem dela Srečka Kosovela, Ivana Volariča Fea, Josipa Ostija, ki so povezani z našim Krasom. Kosovelovi pesmi, Črni bori in Pesem s Krasa postavljata kraški črni bor na piedestal med našimi drevesi. Feikuji Ivana Volariča, kot jih sam imenuje in pa haikuji Josipa Ostija, so samo nekatere med mojimi priljubljenimi stvaritvami. Manjkal ni niti legendarni Japonski pisec haikujev Basho. Drevesa kot bonsaji in kot inspiracija za pesmi so bili rdeča nit dogajanja. Delo z bonsaji sem prikazal tudi v živo, v bistvu sem pripravil kar nekakšen mini tečaj, bolj z poudarkom na zgodovini, estetskih merilih in filozofski podlagi, zen in šintoistične religije, skratka vsem kar je vplivalo na bonsaje in jih sprejelo med kulturne kategorije kot jih poznamo danes.
Dve urici sta minili kot za stavo in da bi bil dan popoln sem popoldne vajo, na povabilo Ede, ki dela kot prostovoljka v Domu upokojencev v Sežani, vajo ponovil še za varovance njene skupine.
Skratka pravi bonsajistični maraton.
Še enkrat prisrčna hvala za povabilo in Edi za spodnji fotografiji!

Kraške stezice

Pod streho smo z skupnimi močmi spravili prvo mednarodno razstavo bonsajev, kraške stezice. Dela je bilo ogromno, največ ga je kot po navadi padlo na Mauriziota in mojo malenkost. Glede na to, da izkušenj z postavljanjem razstav, razen mojih ni bilo na pretek in je določene zadeve moral vsak izkusiti tudi na lastni koži, smo jo kar dobro odnesli. Na koncu se je vse izšlo skoraj po načrtih in pohvale za dosežen rezultat so deževale od vseh prisotnih, kar je v bistvu najbolj pomembno. Seveda se je vsak član našega kluba trudil po svojih najboljših močeh, hvala punce in fantje za sodelovanje!

Na ogled smo postavili raznovrstno paleto solidnih dreves, zahvaljujoč predvsem gostujočim klubom, ki so nas počastili z svojim obiskom. Posebna zahvala gre članom Slovenskega bonsaj kluba, ki so nivo razstavljenih dreves dvignili na višjo raven. Svojih dreves, nam z obilico drugega dela, ni uspelo predstaviti v vsej svoji lepoti, saj veste, da je kovačeva kobila po navadi bosa.
Demonstratorska trojica na čelu z legendarnim Boninijem, nam je pričarala obdelavo drevesa v bonsaj. Odlično se je odrezal naš član Liubich in solidno Meriggioli.
Tekom ne preveč vremensko prijaznega dneva, se je nabralo kar lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo, prostor za demonstracijo je bil na trenutke že kar pretesen.
Na koncu smo še prešteli glasovnice in izbrali letošnje nagrajence, se poslovili od novih in dolgoletnih prijateljev.
Po intenzivnem zadnjem tednu priprav se je kar prilegel lenobni ponedeljek, ko ti v duši zazeva neka praznina in to je dober znak, da so stvari zopet na svojem mestu.

Posebna zahvala še vsem našim sponzorjem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi naše razstave!