Malenkost zamujam z pisanjem o mednarodni razstavi bonsajev v Monsu. Preveč dela? Mogoče, predvsem pa preveč neodložljvih opravkov na kupu, včasih pač zagusti. Po drugi strani je bilo pa več časa za zbiranje raznih odzivov, komentarjev. Evforija je nekako mimo, realno gledano, sem še vedno mnenja, da je bila razstava vrhunska. Mogoče zato, ker sem na razstavi sodeloval prvič, ne samo z dvemi drevesi v konkurenci, ampak sem veliko dela in truda vložil v samo pripravo razstave. Na samem mestu sem postavil manjši vrt v zen slogu, kot dodatek. Potem se je izkazalo, da tudi v realnem svetu imamo bonsaje pač nekje postavljene, logična posledica je, da vsak bonsajist potrebuje svoj vrt in tako bonsaji postanejo sestavni del nekega širšega koncepta, čeprav so bili na razstavi seveda v prvem planu. Zaradi tega so razstave tudi pomembne, tam je vse usmerjeno v drevo samo in se najlažje opazi dobre in slabe strani drevesa samega. Poučno, seveda. Savinijev komentar mojega ruja je samo potrdil kar sem že vedel, da je potrebno še izboljšati mrtvi les predvsem detalje. Na žalost mi časovno tega do sedaj ni uspelo izpeljati, ampak trenutno stanje je tako. Lepo je, da ti nekdo to kar misli pove naravnost. Vedno se lahko nečesa naučimo tudi, če tega ravno ne pričakujemo. Bonsajizem smo ljudje, kar se je lepo videlo na razstavi, navdušenje med obiskovalci in zadovoljni odzivi med razstavljalci, smo skupaj ustvarili odlično vzdušje. Kot je Tomaž rekel: samo skupaj smo močni. Sodelovanje, vsekakor. Seveda gre ob tej priložnosti zahvala Vsem, ki ste mi kakorkoli na tej poti pomagali. Hvala!
