Prazniki

Beli pod belim

metež v soboto

beli od zadaj

beli z vrha

veja izpod snega

matr ga je nasulo, bom kar tunel izkopal?

Pa nas je pošteno zametlo. Po drevesih je padla izolacija od nič pa do skoraj metra snega. Kjer ga ni nanosila burja, sem ga pa naslednji dan sam ročno.

Beli pod streho

Končalo se je žičenje in groba postavitev vej na mojem največjem belem boru. Oblački so v glavnem definirani, svetloba in zrak prideta do vsake vejice. Tu pa tam moram še malo dodelati končno obliko in napraviti kakšno boljšo fotografijo. Potem pa na zimsko spanje, baje naj bi že kmalu zečelo celo snežiti.

Bela kača

Avtor fotografije: Valentin Casarsa

Iz Japonskega belega bora in kače je nastala bela kača. Letos na novo ožičena malo spremenjena ravno prav za razstavljanje. Dobila je nov podstavek, zajeten gorski ambient, jesenski zvitek in to je to. Sedaj se bo pa počasi odpravila na zimsko spanje. Še enkrat hvala Valentinu za odlično fotko!

Ošterija žogica

V soboto, dan pred martinovim, je prišel čas za druženje z kolegi bonsajisti. David in Bojan sta v sodelovanju z ekipo Oštarije Žogica, organizirala jesensko listje. Delavnica in razstava v enem, z izborom kandidata, ki naj bi Slovenijo zastopal na bitki talentov prihodnjo pomlad v Franciji pa nismo imeli sreče, ker se pač ni nihče prijavil. Vseeno smo se imeli lepo in uživali v delu na drevesih in ob odlični pogostitvi.

Deževni november

Dež me je končno spravil pod kap. Ko mi je uspelo v hišici končati še strop in preseliti večino stvari, sem ugotovil, da bom potreboval še kakšno dodatno polico. Zato zaenkrat izgleda kot, da je notri padla bomba. Delovni kotiček pa sem vendarle usposobil za resno delo. In se je začelo. Na vrsto je prišel največji med belimi bori, ki jih imam v moji zbirki, Spodnji dve veji sem ožičil že pred časom in tako so sledile še nove, počasi se pomikamo proti vrhu, vsaj dokler bo deževalo.

Mini ribnik

Dela na bonsajskem vrtu potekajo naprej. Na vrsto je prišla postavitev mini ribnika. Čeprav sem sedaj brez službe in imam več časa pa ga je še vedno premalo, a se ne pritožujem, vsaj dokler ne bo zmanjkalo sredstev se bo dalo. Upam, da mi v tem času uspe vsaj nekaj nadoknaditi kar sem zamudil do sedaj. Pa tudi pomočniki so vedno zraven, vsaj za kontrolo.

Aza

Vsi cvetovi z istega drevesa, vsako leto nove kombinacije. Kot življenje samo, polno sprememb, predvidljivo in v svojem bistvu nepredvidljivo hkrati. Še dobro, da je tako.

Levitev

Japonska kutina si počasi nadeva nova oblačila, stara so svoje odslužila. Tudi sam moram odvreči nekaj starega in kreniti naprej. Upam, da še danes.

Orodje

Ker orodje, ki ga že uporabljam ne služi vedno dobro svojemu namenu, sem se odločil izdelati nekaj lastnih primerkov. Vse je še v fazi preverjanja, ampak za enkrat kaže dobro. Vsak dan se kaj novega naučimo.

Vtisi po Ebi&Esi

Za nami je vikend, ki ga bo težko ponoviti. Konvencije zahtevajo obilo truda in požrtvovalnosti ter dobre volje od vseh  vpletenih, ki smo ta dogodek pripravljali. Prepričan sem, da nam je v celoti  uspelo. Ni manjkalo niti dramatičnih trenutkov, pogojenih z preveliko dozo ega nekaterih mojstrov, ampak tako pač je, tudi bonsajisti smo nenazadnje le ljudje. Dokler bodo drevesa ostajala v prvem planu in bo vse okoli njih pač le del folklore, smo na dobri poti. Naučili smo se nekaj novega in upam, da bomo to znali ceniti in uporabiti za naslednje korake na naši bonsajistični poti. Upam, da se je nekaj novega naučilo tudi vodstvo Eba, predvsem kar se tiče tekmovanja novih talentov, sicer se zna zgoditi, da na tem segmentu izgubimo verodostojnost. Bolj kot tekmovalnosti za vsako ceno, bo v bodoče potrebno delati na sodelovanju in promociji kulture na višjem nivoju. Res je večina Evrope že popredalčkana z različnimi klani, ki zagovarjajo strogo svoja prepričanja in to se seveda med ljudmi čuti. Prej ali slej se bo verjetno to zgodilo tudi pri nas, če se temu ne bomo znali oziroma hoteli upreti. Konec koncev so društva in zveza namenjena povezovanju in izmenjevanju izkušenj.

Hvala vsem kolegicam in kolegom bonsajistom za sodelovanje v tem enkratnem podvigu. Lepo se je počutiti kot del neke celote, ki zmore take podvige!

EBA&ESA konvencija 2012

Nekaj sobotnih utrinkov

Bliža se največji bonsajistični dogodek v zgodovini Slovenije. Zaključna dela potekajo z polno paro. Vidimo se torej naslednji vikend!

Arco 2012

Bonsajistični vikend v Arcu je vedno dogodek zase. Letos brez velikih demonstratorjev, a z veliko boljšimi drevesi na sami razstavi. Veliko ponudnikov, malo kupcev. Smo pa vsaj razmeroma poceni pasli firbce.

Nazaj

Nazaj, naprej mogoče, kakorkoli že, letni časi se vseeno odvijajo po svojem načrtu, mi jih pa poskušamo loviti po svojih najboljših močeh.  Mogoče bolj lovim samega sebe, pa mi vedno ne uspeva najbolje. Končno mi je uspelo najti nekaj časa, da tudi tule nekaj napišem. Pomlad je v polnem teku. Nekaj bonsajev mi vseeno ni uspelo presaditi, nekaj jih je ostalo zakopanih na gmajni, ampak tako je že nekaj časa, pač stvari , ki jih moram vzeti v zakup. Pravzaprav nisem uspel napraviti niti kake spodobne fotke, a vseeno tule je ena za pokušino. Moja najljubša vrsta med tujimi listavci.  Japonska kutina čaka na toplejše vreme in sonce, da bo razprla svoje cvetoče popke.