Brin

včeraj

zorenje

prva selekcija in osnovno oblikovanje

Virginijski brin (juniperus virginiana), grmiček iz drevesnice, je našel pot v moj vrt pred nekaj leti. Nekaj časa je počival in nabiral moči v kar zajetnem loncu. Sledila je selekcija in oblikovanje uporabnih vej, kot se je na koncu izkazalo jih vendarle ni bilo na pretek, presaditev v manjšo posodo in potem še v prvo bonsajsko posodo. Med tem so malo bolj dozorele iglice in na vrsto je prišlo prvo bolj konkretno oblikovanje. Dve spodnji veji sta spremenjeni v jin in malo je zasukana prva stran ter zarotiran vrh in druga veja.  Sledi novo mirovanje in zorenje iglic in potem bolj podrobno oblikovanje krošnje, mogoče tudi nova preobrazba, lahko bi iz njega nastal tudi ob uporabi samo spodnje veje simpatičen shohin, ampak pustimo času čas. Med tem bom poiskal tudi bolj primerno novo posodo, verjetno ovalne ali okrogle oblike in seveda tudi nižjo. Brini rastejo počasi in potrebujejo kar nekaj časa, da se izoblikuje prava struktura iglic, še posebej, če začneš skoraj od začetka, praktično s sadiko staro le nekaj let sicer namenjeno kot vrtni grm. No ja vsaj zadnja fotka je veliko boljša od prvih, tudi tu sem se nekaj naučil.

Čestitke

Konec nekega obdobja in začetek novega, sicer uradnega, po koledarju, tako, da imamo nekje določeno neko mejo, ki jo v bistvu sicer ni, ampak ker smo se tako zmenili naj bo. Kakorkoli, včasih zapovedani praznik tudi prav pride, čeprav mi je ljubše tisto nenehno počasno polzenje in občutek, da časa pravzaprav niti ni. Preprosto delovanje na svoji optimalni frekvenci in iskanje sozvočja z vsem kar teče v podobnih smereh. Razlike med "božično" potico in ostalimi, ki jih spečem kar tako med letom, kadar se mi zalušta, pravzaprav ni, vse so enako dobre, ker pridejo ravno ob pravem času. Čas je vedno pravi, samo mi se moramo vsake toliko malo poštelati, pa gre. Tako bodi!

Veseli december

na delavnici

dokončan in končno tudi poslikan

črni dren pravi borec

Med ostalim delom v mojem bonsaj vrtu se najde tudi čas za oblikovanje kakega bonsaja, čeprav ne gre glih vse po planu, ampak bo že. Lepemu vremenu za delo zunaj ne kaže gledati v zobe. Dokončal sem drugo oblikovanje tise. Klasičen nizkoproračunski materijal iz drevesnice se lepo razvija, pozicijoniranje sekundarnih vej, ki sem ga začel na delevnici Sbk v Mirnu, sem končal doma, ko mi je burja preveč premetavala stvari na vrtu in je bila edina pametna rešitev delo v hiški. Drugi model je črni dren, sicer bolj redek grm za oblikovanje v bonsaj, če me spomin ne vara ga kot vrsto nisem zasledil še na nobeni razstavi. Črni brat bolj uporabljenega rumenega drena ima sicer svoje muhe a tale primerek ima zame posebno zgodbo, med drugim je ko je bil še v naravi preživel celo požar, ki mu je pošteno zakuril deblo in tudi, če ne bo iz njega nikoli vrhunski bonsaj je vreden vse pozornosti.

Delavnica

V soboto 16. novembra smo se bonsajisti in bonsajistka zbrali na delavnici v Mirnu, ki je potekala v okviru slovenskega bonsaj kluba. Bojan in klapa so poskrbeli za plac in vse ostalo kar sodi zraven, imeli smo tudi manjšo razstavo, izbrali naj bi tudi novega talenta, ki bi nas zastopal na prihodnji konvenciji EBA na Poljskem, a se nihče ni opogumil. Tekmovalnega adrenalina tako ni bilo čutiti v zraku, zato pa ni manjkalo delovne vneme in dan je švignil mimo. Udeležba je bila kar številčna in tudi kak nov obraz se je našel, nekaj domačinov in okoličanov se je tudi opogumilo in nas počastilo z obiskom. Imeli smo kar pester izbor materijala na katerem se je delalo, od osnovnega žičenja, do bolj sofisticiranih zaključkov. Od obrezovanja do rezkanja suhega lesa. Dobro, da je pihala burja in sproti odnašala žagovino. Skratka še eno srečanje brez katerih bonsajizem nebi bil to kar je.

bojni posvet

kako paše ta sonček

rezkanje

kontemplacija

neskončne debate

Mrtev les

Včeraj je bil dan za rezbarjenje, cel dan, po dolgem času. Rešeljka je potrebovala osnovno pozicijoniranje vej, najprej sem mislil drevo samo na grobo očistiti, potem sem pa not padu in nisem mogel končati, dokler ni bil končan še zadnji detalj, vsaj tako je včeraj izgledalo. Nastalo je še nekaj fotk, tako na hitro in potem je zmanjkalo časa. Danes sem najprej našel še nekaj detajlov, ki so me zmotili in sem jih "popravil" in končno sem namotal gor še žico in spravil drevo v prvo bonsajsko obliko in ker se zgodovina rada ponavlja je zopet zmanjkalo časa za kakšno dostojno fotko, mogoče se pa jutri le izide?

Barve

Jesen počasi objema še ostale listavce, ruji so v polnem teku, bonsaj vrt počasi napreduje, to se vidi vsaj po ozadju, plan je bil dokončanje pred zimo, upam, da bo zima letos kaj zamujala, potem se mogoče še izide.

moj prvi ruj,poln napak,preobrazba nujna

 mali jesen, počasi bo listje dobilo vijolično barvo

japonska kutina

Jesen

Jesen počasi trka na vrata, pa ravno ko je po poletni suši vse tako lepo ozelenelo. Prvi znanilec na mojem vrtu je ruj, pa tudi ostali listavci počasi zamenjujejo barve. Ravno pred današnjim dežjem sem ga ujel v svoji najbolj značilni barvi. Na gmajni so sicer ruji še kar lepo zeleni, čez poletje so se malo potuhnili pred sušo in sedaj malo nadoknadili, zato se bojo rdeče obarvali kasneje. Drevesom v posodi pa je bila ta muka prihranjena, predvsem z pravilnim zalivanjem, ko je bilo najhujše in nagrada je tu, nekakšna jesen pred jesenjo. Ruji so sicer za vzgojo v bonsaj kar malo muhasti, a jim po jesenski barvi listja ni para na svetu.

prejšnji teden v soncu

danes tik pred dežjem

Oskubljeni in skuštrani

Med drugim sem kot pripravo na zimsko mirovanje, čeprav bori pozimi ne grejo zares spat kot listavci, malo počistil stare iglice z japonskega belega bora. To je moj edini primerek, ki je celi bel bor in ni cepljen na podlago črnega bora, zato ima svojo naravno bledo zelene iglice. Naslednjo pomlad bo odložil tudi oklep iz bakrene žice, ki mu sedaj pomaga obdržati svojo obliko. Zaradi stresa pri žičenju in skromnejšega gnojenja spomladi je sorazmerno temu letos manj bujna nova prirast, ki pa jo bo naslednjo pomlad nadoknadil. Potem bo pa imel malo miru in bo delo potekalo bolj na detaljih, pa vrh bo verjetno potrebno še enkrat popravljati bolj proti sredini, ker nekako gleda preveč naprej.

pogled od spredaj

leva stran

zadnja stran

desna stran

bolj od daleč

Dež

Končno po dveh peklenskih mesecih skoraj brez kaplje dežja, odrešitev. Voda od koder jo imam najraje, z neba, če ne je dobra tudi tista iz štirne, ujeta in previdno spuščana na prostost malo po malem in zraven molitev, da je nebi prehitro zmanjkalo. Prav paše, malo se je shladilo, spralo je ozon in prah in štirna bo dobila svežo kri. Življenje teče dalje, če se le ujame konec z koncem.

Zalivanje

Temperature že kar nekaj časa vztrajajo nad 35 stopinj Celzija, za povrh pa je za ta čas še dokaj nenavadno, da je kar veliko dni, ko piha tudi burja. Prava mora za vse, ki se trudimo, da ohranimo rastline pri življenju. Z rastlinami v posodah še nekako gre, drugje v Naravi pa je vse skupaj bolj podobno boju z mlini na veter.

Čistimo

Počistil sem azaleje, odstranil semena, da ne bojo po nepotrebnem izgubljale energije, odstranil neželene nove poganjke, konec avgusta še malo žičenja in gnojenja in to bo za letos to.

Cvetovi

Nekaj cvetov po mojem vrtu.