Čestitke

Konec nekega obdobja in začetek novega, sicer uradnega, po koledarju, tako, da imamo nekje določeno neko mejo, ki jo v bistvu sicer ni, ampak ker smo se tako zmenili naj bo. Kakorkoli, včasih zapovedani praznik tudi prav pride, čeprav mi je ljubše tisto nenehno počasno polzenje in občutek, da časa pravzaprav niti ni. Preprosto delovanje na svoji optimalni frekvenci in iskanje sozvočja z vsem kar teče v podobnih smereh. Razlike med "božično" potico in ostalimi, ki jih spečem kar tako med letom, kadar se mi zalušta, pravzaprav ni, vse so enako dobre, ker pridejo ravno ob pravem času. Čas je vedno pravi, samo mi se moramo vsake toliko malo poštelati, pa gre. Tako bodi!