Končalo se je žičenje in groba postavitev vej na mojem največjem belem boru. Oblački so v glavnem definirani, svetloba in zrak prideta do vsake vejice. Tu pa tam moram še malo dodelati končno obliko in napraviti kakšno boljšo fotografijo. Potem pa na zimsko spanje, baje naj bi že kmalu zečelo celo snežiti.
Iz Japonskega belega bora in kače je nastala bela kača. Letos na novo ožičena malo spremenjena ravno prav za razstavljanje. Dobila je nov podstavek, zajeten gorski ambient, jesenski zvitek in to je to. Sedaj se bo pa počasi odpravila na zimsko spanje. Še enkrat hvala Valentinu za odlično fotko!
V soboto, dan pred martinovim, je prišel čas za druženje z kolegi bonsajisti. David in Bojan sta v sodelovanju z ekipo Oštarije Žogica, organizirala jesensko listje. Delavnica in razstava v enem, z izborom kandidata, ki naj bi Slovenijo zastopal na bitki talentov prihodnjo pomlad v Franciji pa nismo imeli sreče, ker se pač ni nihče prijavil. Vseeno smo se imeli lepo in uživali v delu na drevesih in ob odlični pogostitvi.
Dež me je končno spravil pod kap. Ko mi je uspelo v hišici končati še strop in preseliti večino stvari, sem ugotovil, da bom potreboval še kakšno dodatno polico. Zato zaenkrat izgleda kot, da je notri padla bomba. Delovni kotiček pa sem vendarle usposobil za resno delo. In se je začelo. Na vrsto je prišel največji med belimi bori, ki jih imam v moji zbirki, Spodnji dve veji sem ožičil že pred časom in tako so sledile še nove, počasi se pomikamo proti vrhu, vsaj dokler bo deževalo.
