Voščilo

Želim Vam vesele praznike in veselo bonsajistično novo leto!

Veseli december

Decembra bonsajisti počasi zaključujemo dela na bonsajih in jih počasi pripravljamo na zimo, zato je sedaj čas za poslednje akcije. Na povabilo moje sošolke iz srednje šole, ki je sedaj voditeljica knjižnice Srečka Kosovela v Sežani, Magdalene Svetina Terčon, sem v začetku decembra pripravil srečanje v okviru literarnih čajank. V prvem planu so tako bili bonsaji in poezija. Izbral sem dela Srečka Kosovela, Ivana Volariča Fea, Josipa Ostija, ki so povezani z našim Krasom. Kosovelovi pesmi, Črni bori in Pesem s Krasa postavljata kraški črni bor na piedestal med našimi drevesi. Feikuji Ivana Volariča, kot jih sam imenuje in pa haikuji Josipa Ostija, so samo nekatere med mojimi priljubljenimi stvaritvami. Manjkal ni niti legendarni Japonski pisec haikujev Basho. Drevesa kot bonsaji in kot inspiracija za pesmi so bili rdeča nit dogajanja. Delo z bonsaji sem prikazal tudi v živo, v bistvu sem pripravil kar nekakšen mini tečaj, bolj z poudarkom na zgodovini, estetskih merilih in filozofski podlagi, zen in šintoistične religije, skratka vsem kar je vplivalo na bonsaje in jih sprejelo med kulturne kategorije kot jih poznamo danes.
Dve urici sta minili kot za stavo in da bi bil dan popoln sem popoldne vajo, na povabilo Ede, ki dela kot prostovoljka v Domu upokojencev v Sežani, vajo ponovil še za varovance njene skupine.
Skratka pravi bonsajistični maraton.
Še enkrat prisrčna hvala za povabilo in Edi za spodnji fotografiji!