Brin

včeraj

zorenje

prva selekcija in osnovno oblikovanje

Virginijski brin (juniperus virginiana), grmiček iz drevesnice, je našel pot v moj vrt pred nekaj leti. Nekaj časa je počival in nabiral moči v kar zajetnem loncu. Sledila je selekcija in oblikovanje uporabnih vej, kot se je na koncu izkazalo jih vendarle ni bilo na pretek, presaditev v manjšo posodo in potem še v prvo bonsajsko posodo. Med tem so malo bolj dozorele iglice in na vrsto je prišlo prvo bolj konkretno oblikovanje. Dve spodnji veji sta spremenjeni v jin in malo je zasukana prva stran ter zarotiran vrh in druga veja.  Sledi novo mirovanje in zorenje iglic in potem bolj podrobno oblikovanje krošnje, mogoče tudi nova preobrazba, lahko bi iz njega nastal tudi ob uporabi samo spodnje veje simpatičen shohin, ampak pustimo času čas. Med tem bom poiskal tudi bolj primerno novo posodo, verjetno ovalne ali okrogle oblike in seveda tudi nižjo. Brini rastejo počasi in potrebujejo kar nekaj časa, da se izoblikuje prava struktura iglic, še posebej, če začneš skoraj od začetka, praktično s sadiko staro le nekaj let sicer namenjeno kot vrtni grm. No ja vsaj zadnja fotka je veliko boljša od prvih, tudi tu sem se nekaj naučil.

Čestitke

Konec nekega obdobja in začetek novega, sicer uradnega, po koledarju, tako, da imamo nekje določeno neko mejo, ki jo v bistvu sicer ni, ampak ker smo se tako zmenili naj bo. Kakorkoli, včasih zapovedani praznik tudi prav pride, čeprav mi je ljubše tisto nenehno počasno polzenje in občutek, da časa pravzaprav niti ni. Preprosto delovanje na svoji optimalni frekvenci in iskanje sozvočja z vsem kar teče v podobnih smereh. Razlike med "božično" potico in ostalimi, ki jih spečem kar tako med letom, kadar se mi zalušta, pravzaprav ni, vse so enako dobre, ker pridejo ravno ob pravem času. Čas je vedno pravi, samo mi se moramo vsake toliko malo poštelati, pa gre. Tako bodi!

Veseli december

na delavnici

dokončan in končno tudi poslikan

črni dren pravi borec

Med ostalim delom v mojem bonsaj vrtu se najde tudi čas za oblikovanje kakega bonsaja, čeprav ne gre glih vse po planu, ampak bo že. Lepemu vremenu za delo zunaj ne kaže gledati v zobe. Dokončal sem drugo oblikovanje tise. Klasičen nizkoproračunski materijal iz drevesnice se lepo razvija, pozicijoniranje sekundarnih vej, ki sem ga začel na delevnici Sbk v Mirnu, sem končal doma, ko mi je burja preveč premetavala stvari na vrtu in je bila edina pametna rešitev delo v hiški. Drugi model je črni dren, sicer bolj redek grm za oblikovanje v bonsaj, če me spomin ne vara ga kot vrsto nisem zasledil še na nobeni razstavi. Črni brat bolj uporabljenega rumenega drena ima sicer svoje muhe a tale primerek ima zame posebno zgodbo, med drugim je ko je bil še v naravi preživel celo požar, ki mu je pošteno zakuril deblo in tudi, če ne bo iz njega nikoli vrhunski bonsaj je vreden vse pozornosti.