Po EBA

Konvencija je mimo. Potreboval sem nekaj časa, da malo uredim misli in poskušam dati bolj objektivno oceno vsega skupaj. Na splošno sem zadovoljen, predvsem z pridobljenimi novimi izkušnjami. Spoznal sem nove ljudi, nekatere z raznih blogov videl v živo, užival v pogovorih, štiri dni preživel z Rajetom in Tomažem, ki smo tam vztrajali od začetka pa do konca. Zabavno je bilo z celotno posadko našega kluba. Mislim, da je med nami dobra kemija in upam, da bo tako tudi dolgo ostalo. Razstava je bila pripravljena vrhunsko, predvsem sama postavitev, drevesa odlična, mogoče jih samo ene par ni bilo na vrhunskem nivoju. Pri vsem ostalem pa se Švicarji pač niso izkazali. Na tekmovanju za novega talenta nisem zmagal. Izžrebal sem drevo, ki mi ni nudilo praktično nobenih možnosti, a mi je nekako uspelo iz njega iztisniti najboljše, vsekakor nova izkušnja. Smo pa Slovenci dobili konvencijo EBA 2112, tako, da bomo čez dve leti gostili najboljše bonsaje iz cele Evrope, kar je lepa spodbuda za nadalnje delo. Posebej sem vesel, da je Raje prejel prvo nagrado med uvoženimi drevesi. Dobro delo na pravi poti se zmeraj obrestuje. Skratka imel sem se odlično, hvala vsem za družbo in dobre misli!

Pred EBA

Jutri se delegacija Slovenskega bonsaj kluba odpravlja v Švico. Kam točno? V Zurich na Evropsko bonsaj konvencijo, kjer bomo sodelovali na razstavi, vložili kandidaturo za EBA konvencijo 2112 v Sloveniji, sam pa bom tekmoval na izboru za novega talenta 2010.
Medtem pa beli japonski bor, ki sem ga oblikoval lani jeseni na delavnici v Tržiču, veselo odganja kljub poku, ki se ga je slišalo pri krivljenju debla, odmrla je samo manjša vejica v sredini krošnje.
Upam, da bom imel obilo sreče tudi z drevesom v Švici!

Cvet

Azaleja je zacvetela. Prvi cvet sem ujel v objektiv pred par dnevi. Ugibanja o tem kakšne barve so cvetovi je tako konec, lep odtenek žive temnejše barve je lep kontrast nežni svetli barvi novih poganjkov, poživljajoče.

Razstava

Malenkost zamujam z pisanjem o mednarodni razstavi bonsajev v Monsu. Preveč dela? Mogoče, predvsem pa preveč neodložljvih opravkov na kupu, včasih pač zagusti. Po drugi strani je bilo pa več časa za zbiranje raznih odzivov, komentarjev. Evforija je nekako mimo, realno gledano, sem še vedno mnenja, da je bila razstava vrhunska. Mogoče zato, ker sem na razstavi sodeloval prvič, ne samo z dvemi drevesi v konkurenci, ampak sem veliko dela in truda vložil v samo pripravo razstave. Na samem mestu sem postavil manjši vrt v zen slogu, kot dodatek. Potem se je izkazalo, da tudi v realnem svetu imamo bonsaje pač nekje postavljene, logična posledica je, da vsak bonsajist potrebuje svoj vrt in tako bonsaji postanejo sestavni del nekega širšega koncepta, čeprav so bili na razstavi seveda v prvem planu. Zaradi tega so razstave tudi pomembne, tam je vse usmerjeno v drevo samo in se najlažje opazi dobre in slabe strani drevesa samega. Poučno, seveda. Savinijev komentar mojega ruja je samo potrdil kar sem že vedel, da je potrebno še izboljšati mrtvi les predvsem detalje. Na žalost mi časovno tega do sedaj ni uspelo izpeljati, ampak trenutno stanje je tako. Lepo je, da ti nekdo to kar misli pove naravnost. Vedno se lahko nečesa naučimo tudi, če tega ravno ne pričakujemo. Bonsajizem smo ljudje, kar se je lepo videlo na razstavi, navdušenje med obiskovalci in zadovoljni odzivi med razstavljalci, smo skupaj ustvarili odlično vzdušje. Kot je Tomaž rekel: samo skupaj smo močni. Sodelovanje, vsekakor. Seveda gre ob tej priložnosti zahvala Vsem, ki ste mi kakorkoli na tej poti pomagali. Hvala!

Priprave na razstavo

Priprave na mednarodno razstavo bonsajev, ki jo organizira naš Slovenski bonsaj klub v kongresnem centru hotela Mons, se bližajo koncu. Jutri nas čaka postavljanje prizorišča, v soboto pa gre zares. Danes sem postoril še zadnja dela, predvsem na drevesih in spremljevalnih rastlinah. Tudi mini japonski vrt, ki ga bom postavil na prizorišču že čaka. Dela je veliko, časa pa zmeraj primanjkuje, predvsem če pridejo vmes nepričakovani dogodki, a saj bo. Nekaj detajlov za pokušino je na zgornjih slikah. Vabljeni! Se vidimo v Monsu.

Trenutek

Vse teče, vse se spreminja. Staro življenje se umika novemu, neskončni cikel teče svojo pot. Danes sem ujel v objektiv trenutek preobrazbe. Tudi zato so mi beli gabri všeč, vse na enem drevesu, listi iz lanskega leta, ki so varovali speče brste čez zimo počasi prepuščajo prostor novim. Previdno se poslavljajo, z vsakim pišem, z vsako dežno kapljo jih je manj. Novo življenje se prebuja, nova moč prihaja, tudi vame. Hvaležen sem drevesu, da mi dovoli, da lahko črpam navdih iz njegove izkušnje. Velike besede včasih niso potrebne, dovolj je ujeti trenutek resnice, da nas spravi v pravi pogon.

Gora

Presajanje se počasi končuje, sedaj pride na vrsto dokumentiranje opravljenega dela in tudi kakšno fotko je dobro narediti, da se lahko potem v miru stvari malo analizira. Nekoč sem dobil zanimivo idejo, ki je najprej končala na koščku nekega papirja. Z razvojem tehnologije je nedavno dobila tudi elektronsko obliko. Kamen se je tudi že nekaj časa valjal na mojem vrtu, medtem sem nabavil nekaj materijala za shonine (mini bonsaj) in prišel je pravi čas, da se spravi skupaj tale kompozicija. Filigransko delo zahteva mirno roko in debele živce, a je vseeno nekako šlo, nova izkušnja, bomo videli kako se bo obneslo. Aja pa še vodo moram naliti v posodo!