Zima si je vzela pavzo. Ovila nas je z meglo, malo preveč zakurila, obilno zalila in rezultat je tu. Kraški bori, ki naj bi veselo poplesovali in vršali v burji, mrko stojijo, premočeni, zasanjani v pričakovanju. Moja duša tudi, potrebujem malo zraka, še dobro, da se lahko vsaj premikam. Šli bomo skupaj, nekam na lepše, odnesel jih bom s seboj, vsaj v mislih. Dobre misli vedno pomagajo, če imaš preveč slabih. Ravnovesje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar