Eden mojih najboljših rujev, vsaj po neverjetnem deblu sodeč. Takoj bi krhke in težko upogljive veje zamenjal za bilokaterega iglavca in iz njega naredil topshit bonsaj, ampak potem bi bilo seveda prelahko, tako pa porabiš pol dneva za upognit tistih par vej in nikoli točno ne veš ali je samo rahlo počila skorja ali se je usodno zlomila veja in ni poti nazaj. Najbolj problematične so nekaj let stare veje, te se zelo hitro zlomijo, še posebej, če so poškodovane od toče ali česa podobnega. Ruj je zelo primerna vrsta za trenirat koncentracijo in debelit živce, čisti zen. Tako vejo najlažje in najbolj sigurno zviješ tik ob deblu ali kjer izrašča iz debelejše veje in seveda do dveh let stari poganjki, vse kar je vmes je misija nemogoče. To se potem pozna pri oblikovanju celotne podobe, če rezultat ni spodoben, je bolje porezat vse na nulo in začeti z novimi poganjki, kar traja veliko dlje so pa rezultati ponavadi boljši, če seveda poženejo nove veje na pravih mestih. Par krkov je bilo slišati, obračun pa bo sledil ob koncu leta, to je plan A, če se ne izide pa seveda naslednje leto plan B.
|
pred obdelavo |
|
izbira uporabnih vej |
|
po obdelavi |
Ni komentarjev:
Objavite komentar