Še en deževen dan in še ena rešelka, če se bo nadaljevalo tako usrano vreme še naprej, mi bo mogoče celo uspelo zrihtat vse bonsaje, ki potrpežljivo čakajo na naslednjo fazo v razvoju. Lepotica polna presenečenj že od samega začetka. Že na ogledu mi je padlo v oko zanimivo napol votlo, od mravelj in ostalih insektov zglodano deblo. Pri izkopu prvo presenečenje nanavadno masiven spodnji del debla, razen ene konkretne korenine, drugih nikjer, panika, a se bo sploh prijela? Pa ji je uspelo, pa z vsemi vejami skupaj, ker jih ob izkopu nisem niti tikal. Čez tri leta prvo presajanje, novih korenin v izobilju, medtem je nekje pod deblom na zadnji strani, pognala celo skalna krhlika, ki sem jo odstranil, pa je znova od nekod pognala in bo sedaj kar ostala, že ko je tako trmasta. Samo napeljati jo moran nekam, da se jo bo videlo, tudi s prve strani. Med tem je lani preživela kar resen napad uši, ki so jih gor znosile mravlje nastanjene v deblu. Ob čiščenju debla so prišli na plan še nekateri drugi zajedalci in upam, da sem z njimi opravil, ko se bo na obzorju pojavilo vsaj nekaj lepih dni brez dežja, bom suhi les zaščitil še z tekočino za jine. Še nekaj osnovnega žičenja primarnih vej, za katere sem prvič uporabil navadno aluminijasto žico in se celo bolje obnese kot običajna eloksirana, ker je bolj trša in bolje drži formo pa še na sivem lubju je skoraj nemoteča in pripravljeni smo na novo rastno sezono. Ko se bo deblo nad suhim delom in primarne veje še malo odebelile bo sledilo krajšanje primarnih vej in izgradnja nadaljne strukture.
 |
| pred obdelavo |
 |
| po obdelavi |
 |
| uporabljena aluminijasta žica od električnega vodnika |
Ni komentarjev:
Objavite komentar